Eni skupini opicam so dali, da izvršijo nalogo. Za pravilno izvršeno nalogo so bile nagrajene s hrano. Drugi skupini opic pa niso dali naloge, niti nagrade. To se je ponavljalo toliko časa, da so opice hitro in vestno opravile nalogo, ker so vedele, da bo določeni nalogi sledila nagrada.

Potem so pa znanstveniki malo spremenili nagrajevanje. Skupini opic, ki je uspešno  opravila nalogo, niso dali nagrade, ampak so dali nagrado drugi skupini opic, ki ni počela ničesar ali naloge ni uspešno opravila.

V skupini, ki je uspešno opravila nalogo in ni dobila nagrade, je nastal strašen revolt in pojavilo se je tudi nasilno vedenje.
 
Zdelo se jim je nepravično, da za uspešno delo niso dobile nagrade, medtem, ko so druge, ki so bile neuspešne ali niso počele nič, dobile nagrado.

S tem so znanstveniki dokazali, da je občutek za pravičnost prirojen!

Če človek ne naredi prav, kar mu veleva notranji čut in ustrojstvo, se pojavi vest!

Vsak je že imel moralnega mačka in dobro ve kako je to. V hujših primerih, kot je vzeti človeško življenje, se vest oglaša čedalje močnejše in ne preneha.

Saj poznate tisto, ko se storilec zločina sam prijavi! Ko storilec zločina prizna, da si olajša vest! V tem primeru, tudi rade volje sprejme kazen, ki sledi temu. Vendar je vzetje človeškega življenja nepovraten proces! In to se zaveda vsak storilec. Nekateri za sebe zahtevajo tudi smrtno kazen. Da je pravičnosti zadoščeno!

Torej, vest se pojavi takrat, ko se zaveš da nekomu nekaj ne storiš prav. Ali sebi ali drugemu! Ni nujo, da se pojavi takoj. Vendar se pojavi! In ko se pojavi, začne postajati ZELO HUDO! 

Glas vesti vesti traja toliko časa, dokler ne poravnaš storjene krivice. V primerih, ko ne moreš več poravnati storjene krivice, se vest oglaša čedalje močneje in ne mine! V tem primeru se prej ali slej se pojavijo poizkusi samokaznovanja(znižanje svoje vrednosti), da nekako zadostiš pravici!

Najtežje pa je, ko se zavedaš, da si umorila svojega otroka! Ne drugega, ampak svojega! In v veliko primerih, to zadene tudi moškega!

Ubiti otroka, kaj šele lastnega, je najtežja oblika zlo dela in tega se zavedaš! Nekaj si storila proti svoji zavestni ali podzavestni želji! Ta želja pa je, čimbolj biti uspešna v širitvi SVOJIH genov! To je nadaljevanje tvojega življenja kot matere!
  

Izjemno trpljenje, ki je posledica splava, je vsak dan hujše in traja do smrti, se pojavi pri prav vsaki ženski!

Ti si imela končno odločitev za dejanje splava. Brez tvoje lastne in svobodne volje, se umor ne bi zgodil! Faktorji drugih in njihovo prigovarjanje so nični!

Da je to res, vedo ženske, ki so naredile abortus. Tukaj ne pomaga nobena svetovalna služba, "ki ženskam, ki so splavile pomaga, da na splav ne gledajo tako travmatično".

Ta stran je namenjena vsem, ki se odločajo med življenjem in smrtjo, lastnega otroka in svoje duše! Ženske, kakor tudi moški imajo pravico izvedeti, kako pogubne posledice ima splav.

Vendar je to samo del posledic...